poklína

poklína -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje plitvo razpoko v skali, ki je ožja od poči in pogosto nastopa kot naravna značilnost skalnih površin v gorah. Beseda se uporablja izključno v strokovnem kontekstu, povezanem z opisovanjem skalnih struktur, in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: fissure
• Nemščina: Riß, Spalt, Ritze
• Italijanščina: screpolatura, fenditura, spaccatura, fessura, crepa
• Francoščina: fente, fissure
• Španščina: grieta, fisura
• Hrvaščina: pukotina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo opazili ozko poklíno v steni, ki je nudila dober oprijem za roke.
• Poklína v granitu je bila komaj vidna, a dovolj globoka, da je vanjo stekla voda.
• Plezalec je previdno vstavil prste v poklíno, da je našel oporo za naslednji gib.
• Geolog nam je razložil, da je poklína nastala zaradi dolgoletnega delovanja zmrzali in odtajevanja.
• V steni nad kočo smo našli več poklín, ki so kazale na erozijo skalne površine.

Etimologija besede poklína

Beseda poklína izhaja iz slovenskega korena, povezanega z razpokami in lomljenjem, in je sorodna besedam, kot so "pokati" in "razpoklina". Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je beseda del starejše slovenske terminologije, ki se uporablja v povezavi z naravnimi pojavi v gorskem okolju. V strokovni literaturi se pojavlja predvsem v kontekstu geologije in plezanja.

Naključne besede

tovórna žíčnica, odzívnik, komárča, povírje, kíta