pôdi

pôdi -ov m mn. Kraški planotast svet, ki se razprostira na visokih nadmorskih višinah, običajno nad gozdno mejo, z značilno razbrazdano površino, ki jo oblikujejo kraški procesi, kot so vrtače, škraplje in manjše grape. Beseda se uporablja v planinski terminologiji za opis obsežnih, razmeroma ravninskih območij v visokogorju, ki so pogosto pašniki ali kamnita polja. V nekaterih pogovornih kontekstih se lahko nanaša na katero koli visoko ležečo ravnino v gorah, a primarni pomen ostaja vezan na kraško pokrajino.

Etimologija

Beseda pôdi izhaja iz slovenskega narečnega izrazoslovja, povezanega s kraškim svetom. Verjetno je povezana s staroslovanskimi koreni, ki označujejo ravna ali razsežna območja (npr. sorodno s pojmom "polje"). Natančen etimološki izvor ni povsem razjasnjen, saj gre za specifičen izraz, ki se je razvil v kontekstu kraške pokrajine na območju Slovenije.

Prevodi

• Angleščina: high-lying plateau
• Nemščina: Hochplateau
• Italijanščina: altopiano carsico
• Francoščina: haut plateau
• Španščina: altiplano
• Hrvaščina: visoka zaravan

Primeri uporabe

• Planinci so se povzpeli na pôde, kjer so občudovali razsežne pašnike in kraške vrtače.
• Pôdi na Kaninu so znani po svoji divji lepoti in raznoliki flori.
• Pastirji so svoje ovce vsako poletje gnali na visoke pôde nad dolino.
• Med hojo po pôdih smo naleteli na škraplje, ki so oteževale pot.
• Kraški pôdi so pomemben habitat za redke alpske rastline.

Naključne besede

štafétno reševánje, sopárnost, krémpelj, očála, drugôtni pláz