póč

póč, počí (ženski spol): V planinski in gorniški terminologiji označuje ožjo skalno razpoko, ki je dovolj široka, da vanjo lahko vstavimo dlan ali dele telesa za oporo pri plezanju. Pogosto se uporablja pri opisovanju specifičnih tehnik plezanja, kjer plezalec izkorišča razpoko za napredovanje ali varovanje. Beseda se lahko pojavlja tudi v sestavljenkah, ki opisujejo različne vrste razpok ali tehnike, npr. diagonálna póč (diagonalna razpoka) ali póč za láket (razpoka, primerna za vstavljanje komolca).

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: crack, cleft
• Nemščina: Riß, Spalte
• Italijanščina: fessura
• Francoščina: fissure
• Španščina: grieta, fisura
• Hrvaščina: pukotina

Primeri uporabe v stavkih

• V steni sem našel ozko póč, ki je bila ravno pravšnja za vstavljanje dlani.
• Plezanje po diagonalni počí zahteva dobro tehniko in moč v rokah.
• V kamniti razpoki, ki jo imenujemo póč kamín, sem se počutil varno ob uporabi nasprotnih sil.
• Med vzponom smo naleteli na krájno póč, ki je bila ključna za nadaljevanje poti.
• Tehnika plezanja po počí z nasprotno delujočo silo je pogosto uporabljena v tradicionalnem plezanju.

Etimologija besede póč

Beseda póč izhaja iz slovanskega korena, ki je povezan z razpokami ali razcepi. V slovenskem jeziku se pojavlja v različnih narečjih, pogosto v povezavi z naravnimi pojavi, kot so razpoke v skalah ali zemlji. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je beseda sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "pukotina", ki prav tako označuje razpoko. V planinski terminologiji se je uveljavila kot specifičen izraz za ožje skalne razpoke, primerne za plezanje.

Naključne besede

balkón, sinčíla, dvanajstêrka, težávnostna stôpnja, obmóčje visôkega zráčnega tláka