pobóčje

pobóčje -a s: nagnjen del terena, ki se razteza med vznožjem in vrhom gore ali hriba. Gre za površino, ki je lahko različnih naklonov, od blagega do zelo strmega, in je pogosto pomemben dejavnik pri planinskih dejavnostih, saj vpliva na težavnost vzpona, nevarnost plazov in druge pogoje v gorah. Beseda se uporablja izključno v kontekstu naravnega reliefa in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v planinski terminologiji.

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so se vzpenjali po strmem pobóčju, ki je bilo pokrito z drobnim kamenjem.
• Po obilnem sneženju je plazovito pobóčje predstavljalo veliko nevarnost za smučarje.
• Privétrno pobóčje je bilo bolj izpostavljeno vetru, zato smo izbrali drugo pot.
• Ekstrémno pobóčje je zahtevalo uporabo plezalne opreme in veliko previdnosti.
• Ob vznožju gore se je razprostiralo blago pobóčje, idealno za začetniške pohodnike.

Etimologija

Beseda pobóčje izhaja iz slovanskega korena, povezanega z nagibom ali stranjo, in je sorodna besedam, kot je "bok" (stran). V slovenskem jeziku se je razvila iz starejše oblike, ki je označevala stranski ali nagnjen del površine. Natančen razvoj besede je viden v zgodovinskih zapisih slovenskega jezika, kjer se pojavlja v povezavi z opisom terena že v starejših besedilih.

Prevodi v druge jezike

JezikPrevodi

• Angleščina: slope, declivity, mountainside, mountain slope, hillside, flank, incline
• Nemščina: Hang, Abhang, Berghang, Leite, Bergabhang, Seite, Flanke, Lehne
• Italijanščina: versante, pendio ripido, falda, pendice, pendio, fianco, costo
• Francoščina: pente, côte, versant, déclivité
• Španščina: pendiente, ladera, vertiente, declive, cuesta
• Hrvaščina: padina, obronak, nagib, strana

Naključne besede

opréma za priprávo hráne, ledeníška vráta, osnôvni tečáj, vŕvna téhnika GRS, nesréča zaradi stréle