plézati brez varovánja

plézati brez varovánja (-am, nedov.) - V planinstvu in alpinizmu izraz označuje plezanje po skalah, stenah ali drugih naravnih ali umetnih površinah brez uporabe varovalnih pripomočkov, kot so vrvi, varovalni pasovi ali drugi sistemi za zaščito pred padcem. Gre za izjemno tvegano dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo fizične pripravljenosti, tehnične spretnosti in psihične stabilnosti, saj padec pogosto pomeni hude poškodbe ali smrt. Izraz se uporablja izključno v kontekstu plezanja in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v planinski terminologiji.

Prevodi

• Angleščina: to climb without belaying, to climb (free) solo
• Nemščina: klettern ohne Sicherung, free solo klettern
• Italijanščina: arrampicare senza assicurazione, arrampicare slegato
• Francoščina: escalader sans assurage, grimper en solo intégral
• Španščina: escalar sin aseguramiento, escalar en solo libre
• Hrvaščina: penjati se bez osiguranja, penjati solo

Primeri uporabe v stavku

• Vedno sem občudoval alpiniste, ki se odločijo plézati brez varovánja, čeprav se zavedam, kako nevarno je to.
• Plézati brez varovánja na tako zahtevni steni je skoraj nepredstavljivo brez let izkušenj.
• Trener nam je strogo prepovedal plézati brez varovánja, saj varnost vedno postavlja na prvo mesto.
• Documentary o plezalcih, ki radi plézajo brez varovánja, mi je odprl oči glede tveganj tega športa.
• Ko sem ga videl plézati brez varovánja, sem se zavedel, kako pomembna je mentalna pripravljenost za tak podvig.

Etimologija

Izraz plézati izhaja iz starejše slovanske besede, povezane z dejanjem vzpenjanja ali plezanja, in je soroden izrazom v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaški "penjati" ali srbski "penjati se". Beseda varovánje izhaja iz korena "var-", ki se nanaša na zaščito ali varnost, in je v slovenščini pogosto uporabljena v kontekstu planinstva in alpinizma za označevanje tehnične zaščite med plezanjem. Kombinacija "plézati brez varovánja" je specifična za planinsko terminologijo in se je razvila z razvojem alpinizma v slovenskem prostoru, zlasti v 20. stoletju, ko so se uveljavili sodobni plezalni pristopi in tehnike.

Naključne besede

gôrska nesréča, granít, hípotermíja, dolínski sklèp, Dülfer