ígla

ígla -e ž: Vitka in koničasta skalna tvorba, ki se dviga iz gorske pokrajine, pogosto v obliki ostrega stolpa ali špice. Običajno je rezultat erozijskih procesov v apnenčastih ali drugih trdnih kamninah, ki ustvarijo osamljene, ozke strukture. V planinskem kontekstu se izraz uporablja za označevanje naravnih skalnih formacij, ki so pogosto cilj plezalcev zaradi svoje zahtevnosti in estetike.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: needle, rock needle, pinnacle
• Nemščina: Nadel, Felsnadel, kleiner Felsturm
• Italijanščina: ago, guglia, pinnacolo, campaniletto
• Francoščina: clocheton, aiguille
• Španščina: aguja, pináculo
• Hrvaščina: igla, stijena-igla

Primeri uporabe v stavkih

• Plezalci so se odpravili proti znameniti ígli v Julijskih Alpah, da bi preplezali njeno severno steno.
• V daljavi se je dvigovala osamljena ígla, ki je spominjala na naravni obelisk.
• Med vzponom na goro smo občudovali ostro íglo, ki je kraljevala nad dolino.
• Ígla na tem območju je znana po svoji nedostopnosti in privlači le najbolj izkušene alpiniste.
• Fotograf je ujel čudovit posnetek ígle ob sončnem zahodu, ko je njena konica žarela v rdeči svetlobi.

Etimologija besede ígla

Beseda ígla izhaja iz praslovanskega korena *igla, ki je prvotno označeval oster, koničast predmet, kot je šivalna igla. V slovanskih jezikih se je pomen razširil tudi na naravne oblike, ki spominjajo na koničaste predmete, kot so skalne tvorbe. Beseda je sorodna z latinskim acus (igla) in starogrškim akis (konica), kar kaže na skupni indoevropski izvor, povezan z ostrino in koničastostjo.

Naključne besede

póč za láket, póč, kovínski barométer, océna za alpinístično smúčanje, mréža za bivakíranje