brezpótje

brezpótje (-a, s): Področje v gorskem svetu, kjer ni urejenih poti ali stez, kar zahteva posebno orientacijsko sposobnost in izkušnje pri premikanju. Brezpótje lahko vključuje različne tipe terena, kot so skalnata pobočja, ledeniki ali snežna polja, in je pogosto razvrščeno glede na zahtevnost (npr. lahko, zahtevno, zelo zahtevno brezpótje). Beseda se uporablja izključno v planinskem kontekstu in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v tem okviru.

Prevodi besede brezpótje

• Angleščina: pathless ground, pathless terrain
• Nemščina: wegloses Gebiet, unwegsames Gelände
• Italijanščina: terreno senza strade, terreno senza sentieri
• Francoščina: terrain sans chemin, terrain sans sentier
• Španščina: terreno sin caminos, terreno sin senderos
• Hrvaščina: besputni teren, teren bez staza

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se soočili z zahtevnim brezpótjem, ki je zahtevalo previdnost in uporabo plezalne opreme.
• Ledeniško brezpótje na poti proti Grossglocknerju je bilo zaradi razpok še posebej nevarno.
• Za premagovanje zelo zahtevnega kopnega brezpótja je potrebna dobra fizična pripravljenost in izkušnje.
• Planinski vodnik nas je opozoril, da nas čaka lahko brezpótje, ki ga lahko prehodimo brez posebne opreme.
• Snežno brezpótje v zimskih razmerah je zahtevalo uporabo derez in cepina.

Etimologija besede brezpótje

Beseda brezpótje je sestavljena iz predpone "brez-", ki označuje odsotnost nečesa, in samostalnika "potje", ki izhaja iz besede "pot" in pomeni pot ali stezo. Beseda se v slovenščini uporablja že od zgodnjih zapisov, povezanih z opisovanjem gorskega sveta, in je značilna za planinsko terminologijo. Natančen izvor in prva uporaba v pisnih virih nista povsem dokumentirana, vendar je beseda del slovenskega jezika vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli pojavljati prvi opisi gorniških podvigov.

Naključne besede

planínski izlétnik, vôki-tôki, toplôtna invêrzija, kŕpljar, ledéna skórja