dnó

dno, dná, s

V planinski in gorniški terminologiji se beseda dno nanaša na najnižjo točko ali površino v različnih naravnih oblikah reliefa, kot so krnice, grape, doline, ledeniške razpoke ali struge potokov. Gre za najnižji del, ki pogosto označuje osnovno raven ali mejo določene geografske oblike. V žargonskem jeziku se lahko uporablja izraz póden, ki ima enak pomen in se pojavlja predvsem v pogovornem govoru med planinci.

Primeri uporabe v stavkih

• Po dolgem spustu smo končno dosegli dno grape, kjer smo si odpočili.
• Dno doline je bilo pokrito z gostim gozdom in majhnim potokom.
• V ledeniški razpoki je dno komaj vidno zaradi globine in teme.
• Planinska pot vodi čez skalnato pobočje vse do dna krnice.
• Ob močnem dežju se dno struge potoka hitro napolni z vodo.

Etimologija

Beseda dno izhaja iz praslovanskega izraza *dъno, ki pomeni dno ali osnovo. Sorodne besede najdemo v večini slovanskih jezikov, npr. v ruščini dno in v hrvaščini dno. Beseda je v slovenščini ohranila prvotni pomen, povezan z najnižjo točko ali površino, in se uporablja tako v splošnem kot v specializiranem jeziku, kot je planinska terminologija.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: bottom, valley floor
• Nemščina: Boden, Talsohle
• Italijanščina: fondo, fondovalle
• Francoščina: fond, fond de vallée
• Španščina: fondo, fondo del valle
• Hrvaščina: dno, dno doline

Naključne besede

hribôvje, tekóči pláz, pláz klóžastega snegá, studênec, počivalíšče