plézanje na móč

Plézanje na móč (srednji spol, -a) je izraz iz planinske in plezalne terminologije, ki opisuje tehniko plezanja, pri kateri plezalec napreduje predvsem z uporabo moči rok in zgornjega dela telesa, namesto da bi se zanašal na pravilno tehniko postavljanja nog ali uravnoteženo gibanje. Ta pristop je pogosto posledica pomanjkanja izkušenj ali tehničnega znanja, kar vodi do hitrejše utrujenosti. Izraz se lahko uporablja tudi v bolj pogovornem kontekstu med plezalci, kadar nekdo namerno uporabi surovo moč namesto elegance in natančnosti, čeprav bi bila slednja bolj primerna.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: thugging one's way up
• Nemščina: Klettern mit Kraft, Kraftklettern
• Italijanščina: arrampicare di forza
• Francoščina: grimper en force
• Španščina: escalar con fuerza
• Hrvaščina: penjanje na snagu

Primeri uporabe v stavku

• Med plezanjem po previsni steni je začetnik uporabljal plézanje na móč, kar ga je hitro izčrpalo.
• Inštruktor mu je svetoval, naj se izogiba plézanju na móč in se osredotoči na tehniko nog.
• Kljub težavam v smeri se je odločil za plézanje na móč, da bi čim hitreje dosegel vrh.
• Plézanje na móč je lahko učinkovito pri kratkih odsekih, a dolgoročno ni vzdržno.
• Opazovalci so komentirali, da njegovo plézanje na móč bolj spominja na dvigovanje uteži kot na elegantno gibanje.

Etimologija

Izraz plézanje na móč izhaja iz slovenske besede "plezati", ki pomeni vzpenjati se po navpični ali strmi površini, in besede "moč", ki označuje telesno silo ali moč. Kombinacija teh dveh besed je nastala v plezalnih krogih kot opis specifičnega pristopa k plezanju, ki poudarja fizično silo namesto tehnične spretnosti. Natančen čas nastanka izraza ni dokumentiran, vendar je verjetno povezan z razvojem športnega plezanja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja, ko so plezalci začeli bolj analitično pristopati k različnim tehnikam.

Naključne besede

ÍFAS, krêšpêd, opóka, D, vôzel Énsa