kámen

kámen [-mna] m: Naravni kos trdne snovi, ki je del zemeljske skorje in leži prosto na površini ali je vgrajen v njej; pogosto se uporablja v planinskem kontekstu za označevanje posameznih kamnov ali skal na poti ali pobočju.

Primeri uporabe v stavkih

• Na poti proti vrhu smo morali prečkati polje, polno raztresenih kamnov, in eden je bil prav velik kámen.
• Pazljivo stopaj, da ne zdrsneš na kakšen ohlapen kámen na tem gruščnatem pobočju!
• Med plezanjem sem se oprijel za kámen, ki se je na srečo trdno držal stene.
• V dolini pod goro je ležal ogromen kámen, ki je verjetno odpadel z višjih sten.
• Planinci so opozarjali drug drugega z vzklikom "Kámen, pázi!", ko je kamen zdrsnil po pobočju.

Etimologija

Beseda kámen izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *kamy, ki pomeni kamen ali skala. Ta koren je prisoten v številnih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini kot "kamen" in v ruščini kot "камень" (kamen'). Beseda je v slovenskem jeziku ohranila prvotni pomen, povezan z naravnimi kamnitimi tvorbami.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: stone
• Nemščina: Stein
• Italijanščina: pietra, sasso, roccia
• Francoščina: rocher, pierre
• Španščina: piedra, roca
• Hrvaščina: kamen

Naključne besede

méšana ponovítev, razvozláti, jekleníca, nesréča zaradi nèustrézne usposóbljenosti, avstrálska léstvica