plezálnik

plezálnik -a m (nav. mn.) – vrsta obutve, ki je bila v preteklosti namenjena plezanju v kopnih stenah, običajno izdelana s podplatom iz konopljene vrvi, gumija ali klobučevine ter zgornjim delom iz trpežnega platna. Beseda se uporablja predvsem v zgodovinskem kontekstu, saj so sodobni plezalni čevlji nadomestili tovrstno obutev.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: climbing shoe
• Nemščina: Kletterschuh
• Italijanščina: pedula bassa
• Francoščina: chaussure d'escalade
• Španščina: zapato de escalada
• Hrvaščina: penjačka cipela

Primeri uporabe v stavkih

• V starih časih so plezalci nosili plezálnike, ki so imeli podplate iz konopljene vrvi.
• Moj dedek mi je pokazal svoj stari plezálnik, ki ga je uporabljal pri vzponih v Julijskih Alpah.
• Plezálniki iz klobučevine so bili pogosti pred uvedbo sodobnih plezalnih čevljev.
• V planinskem muzeju sem videl razstavljen par plezálnikov iz začetka 20. stoletja.
• Kljub preprostosti so plezálniki nudili zadostno oporo pri plezanju po kopnih stenah.

Etimologija

Beseda plezálnik izhaja iz slovenskega glagola plezati, ki pomeni vzpenjati se ali plezati, in pripone -nik, ki označuje orodje, pripomoček ali osebo, povezano z določeno dejavnostjo. Beseda se je oblikovala v slovenskem jeziku v času, ko so začeli razvijati posebno obutev za planinske in plezalne dejavnosti, verjetno v 19. ali zgodnjem 20. stoletju, ko se je planinstvo začelo razvijati kot organizirana dejavnost.

Naključne besede

izprášani vodník, objektívna nevárnost plazôv, víta vŕv, coolmax, préčenje