plazovíto pobóčje

Plazovíto pobóčje (-ega, -a, s) je pobočje v gorskem ali hribovitem terenu, ki je zaradi svoje strmine, geološke sestave, izpostavljenosti vetrovom in drugih naravnih dejavnikov nagnjeno k pogostemu sprožanju snežnih, kamnitih ali zemeljskih plazov. Takšna območja predstavljajo povečano tveganje za planince, smučarje in druge obiskovalce gora, zato zahtevajo posebno previdnost in poznavanje razmer.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Avalanche slope
• Nemščina: Lawinenhang, lawinengefährlicher Hang
• Italijanščina: Versante valanghivo, pendio valanghivo
• Francoščina: Versant avalancheux, pente avalancheuse
• Španščina: Pendiente de avalancha, ladera propensa a avalanchas
• Hrvaščina: Lavinski obronak, obronak sklon lavinama

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so se izogibali vzponu čez plazovíto pobóčje, saj je napoved kazala na nestabilne snežne razmere.
• Po močnem sneženju je plazovíto pobóčje nad vasjo postalo izjemno nevarno za prehod.
• Vodnik nas je opozoril, da je pot speljana mimo plazovítega pobóčja, zato moramo biti tiho in hitri.
• Geologi so proučevali plazovíto pobóčje, da bi ugotovili vzroke za pogoste zemeljske plazove na tem območju.
• Ob vznožju plazovítega pobóčja so postavili opozorilne table, ki obveščajo o nevarnosti snežnih plazov.

Etimologija

Beseda plazovíto izhaja iz besede plaz, ki v slovenščini označuje nenaden zdrs snega, zemlje ali kamenja po pobočju, in je tvorjena s pridevniško pripono -ovit, ki nakazuje lastnost ali nagnjenost k določeni pojavnosti. Beseda pobóčje izhaja iz starejše slovanske osnove, povezane z nagibom ali stranjo hriba, in je sorodna z besedami v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška obronak. Skupaj izraz plazovíto pobóčje jasno opisuje teren, ki je nagnjen k plazovom.

Naključne besede

andinízem, kobáliti grebén, rekreacíjske tekáške smučí, toplôtna káp, mladínec