pláz môkrega snegá

Pláz môkrega snegá (m, plazú) je vrsta snežnega plazu, ki nastane zaradi taljenja ali visoke vsebnosti vode v snežni odeji. Mokri sneg postane težji in manj stabilen, kar poveča tveganje za sprožitev plazu. Ta pojav je pogost v spomladanskem času ali ob nenadnih otoplitvah, ko se snežna struktura oslabi. V planinski terminologiji se izraz uporablja izključno za opis naravnega ali umetno sproženega zdrsa mokrega snega po pobočju, brez dodatnih žargonskih ali pogovornih pomenov.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: wet-snow avalanche
• Nemščina: Naßschneelawine
• Italijanščina: valanga di neve umida
• Francoščina: avalanche de neige humide
• Španščina: avalancha de nieve húmeda
• Hrvaščina: lavina mokrog snijega

Primeri uporabe v stavkih

• Med spomladanskim vzponom smo opazili pláz môkrega snegá, ki se je sprožil na južnem pobočju.
• Pláz môkrega snegá je uničil del planinske poti, zato je ta trenutno zaprta.
• Ob otoplitvi je vedno večja nevarnost za pláz môkrega snegá, opozarjajo reševalci.
• Med turno smuko smo se izogibali strmim pobočjem zaradi možnosti plazú môkrega snegá.
• Pláz môkrega snegá je zasul dostop do koče, zato so morali posredovati gorski reševalci.

Etimologija

Beseda plaz izhaja iz praslovanskega korena *plazъ, ki pomeni zdrs ali drsenje. V slovenskem jeziku se uporablja za opis naravnih pojavov, povezanih z drsenjem materiala po pobočju, kot so snežni, zemeljski ali kamniti plazovi. Dodatek mokrega snega natančneje opredeljuje vrsto materiala in razmere, v katerih plaz nastopi, ter izhaja iz opisne rabe v planinski in meteorološki terminologiji.

Naključne besede

nesréča zaradi splôšne telésne podhladítve, posíljena smér, lésti, kévlar, plezálna túra