plánja

plánja -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje manjše, uravnano območje v visokogorju, ki je brez dreves in višjega grmovja. Gre za naravno tvorbo, pogosto na višjih nadmorskih višinah, ki jo obdajajo strma pobočja ali grebeni. Beseda se uporablja izključno v tem kontekstu in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v planinski rabi.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: high-lying plateau, small plateau, small treeless plateau
• Nemščina: Hochfläche, kleinere kahle Hochfläche
• Italijanščina: piano, altopiano
• Francoščina: haut plateau, petit plateau
• Španščina: meseta alta, pequeña meseta sin árboles
• Hrvaščina: visoka ravnica, mala visoravan bez drveća

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo se ustavili na majhni plánji, od koder se je odprl čudovit razgled na dolino.
• Plánja pod vrhom je idealno mesto za postavitev šotora, saj je teren raven in odprt.
• Vodnik nam je razložil, da je ta plánja nastala zaradi erozije in ledeniškega delovanja pred tisočletji.
• Po dolgem vzponu smo dosegli plánjo, kjer smo si lahko odpočili pred nadaljevanjem poti.
• Plánja na tej višini je pogosto prekrita s snegom, tudi poleti, zato je potrebna previdnost.

Etimologija besede plánja

Beseda plánja izhaja iz slovanskega korena, povezanega z ravnino ali uravnanostjo terena. Sorodna je z besedami, kot so "plan" in "planota", ki prav tako označujejo raven ali blago nagnjen teren. V slovenskem jeziku se je razvila specifična raba za opis manjše visokogorske ravnice, kar je značilno za alpsko in predalpsko območje. Natančen izvor in razvoj besede sta povezana z opisovanjem geografskih značilnosti v zgodovinskih besedilih o gorskem svetu.

Naključne besede

samozatézna zánka, ráz, gríntavec, speciálka, kál