planínčar

planínčar -ja m: Vrsta ročno kovanega žeblja z značilno podaljšano glavico na eni strani, ki se je uporabljal za okovanje robustnih čevljev, zlasti planinskih ali težkih delovnih čevljev, na robu podplata. Ti žeblji so bili pogosto izdelani v Kropi, znani po svoji tradiciji kovaštva, in so omogočali boljši oprijem na zahtevnem terenu.

Etimologija

Beseda planínčar izhaja iz slovenskega izraza, povezanega s planinami oziroma gorništvom, kar nakazuje na uporabo tega žeblja v planinski obutvi. Natančen izvor besede ni povsem jasen, vendar je verjetno povezan z zgodovinsko rabo v krajih, kot je Kropa, kjer so se specializirali za izdelavo kovinskih izdelkov za različne namene, vključno z gorniško opremo. Beseda se je oblikovala v kontekstu lokalne obrti in potreb po trpežni obutvi za hojo po gorah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: nail for mountaineering boots
• Nemščina: Bergschuhnagel, Bergstiefelnagel
• Italijanščina: chiodo di scarpa da montagna
• Francoščina: clou de botte de montagne
• Španščina: clavo para botas de montaña
• Hrvaščina: klin za planinarske cipele

Primeri uporabe v stavkih

• V starih časih so čevljarji v Kropi izdelovali planínčarje, ki so bili nepogrešljivi za varno hojo po skalnatih poteh.
• Planinski čevlji so bili okovani s planínčarji, da so zdržali dolge ture po zahtevnem terenu.
• Moj dedek mi je pokazal star čevelj, na katerem so še vedno vidni planínčarji na podplatu.
• Kovači so planínčarje oblikovali tako, da so nudili maksimalen oprijem na spolzkih površinah.
• V muzeju v Kropi hranijo orodje, s katerim so nekoč kovali planínčarje za gornike.

Naključne besede

lisíce, nórdijsko smúčanje, razdaljemér, plézati na móč, visokogôrska vézna pót