pášnik

pášnik (-a, m): Območje, običajno v hribovitem ali gorskem svetu, ki je poraslo s travo in namenjeno paši živine, kot so ovce, koze ali govedo. Beseda se uporablja predvsem v planinskem in kmetijskem kontekstu za označevanje naravnih ali obdelanih travnatih površin, ki so ključne za tradicionalno rejo v višjih legah. V nekaterih primerih se lahko nanaša tudi na nižinska območja, čeprav je primarna uporaba vezana na hribovite in gorske predele.

Etimologija

Beseda pášnik izhaja iz slovanskega korena, povezanega z glagolom "pasti", ki pomeni hraniti živino na travi oz. pasti. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini "pašnjak" in v srbščini "pašnjak". Beseda se v slovenščini uporablja že od zgodnjih zapisov, povezanih z opisovanjem kmetijskih in pašnih dejavnosti.

Primeri uporabe v stavkih

• Vsako poletje smo gnali ovce na pášnik visoko v hribih nad vasjo.
• Pášnik pod goro je bil letos poln sveže trave, kar je razveselilo pastirje.
• Planinski pášnik je pomemben del kulturne krajine v Alpah.
• Zaradi suše je pášnik na pobočju postal suh in neuporaben za živino.
• Kmetje so se dogovorili, da bodo skupaj vzdrževali pášnik na robu gozda.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: pasture, pastureland, grassland, grazing-place
• Nemščina: Weide, Bergweide, Weideplatz, Weidefläche, Weideland
• Italijanščina: pascolo, pascolo montano
• Francoščina: pâturage, pâture, alpage
• Španščina: pastizal, pasto, pradera de pastoreo
• Hrvaščina: pašnjak, pašni prostor

Naključne besede

dvójna zapéstna zánka cepína, znátna nevárnost plazôv, oprémljati smér, dinámično varovánje, pritrdítveni trák deréze