osójna strán
osójna strán -e straní ž: Del gorskega pobočja ali stene, ki je zaradi svoje lege izpostavljen sončni svetlobi le kratek čas ali sploh ne, kar pomeni, da je večino dneva ali leta v senci. Izraz se uporablja predvsem v planinski in geografski terminologiji za opis lege, ki je manj osončena v primerjavi z drugimi deli pobočja.
Etimologija
Beseda "osójna" izhaja iz staroslovanske besede "osojь", ki pomeni senco, in je povezana s pridevnikom "osojen", kar označuje nekaj, kar je v senci. Dodatek "strán" izhaja iz stare slovanščine in pomeni stran ali pobočje, kar skupaj tvori pomen "senčna stran" ali "senčno pobočje". Beseda je pogosta v slovanskih jezikih in se v slovenščini uporablja v specifičnem kontekstu geografije in planinstva.
Prevodi
- Angleščina: shady slope, sunless side, shaded area
- Nemščina: Schattenseite, Schattenhang, Schattenlage
- Italijanščina: versante ombroso, lato ombreggiato, parte in ombra
- Francoščina: côté ombragé, versant ombrueux, pente à l'ombre
- Španščina: vertiente sombría, lado umbrío, zona en sombra
- Hrvaščina: osojna strana, sjenovita padina, sjenoviti dio
Primeri uporabe v stavkih
- Planinska pot vodi po osójni stráni hriba, zato je tam vedno hladneje kot na sončni strani.
- Vegetacija na osójni stráni gore je bolj gosta zaradi manjše izpostavljenosti soncu.
- Ko smo se vzpenjali, smo opazili, da je osójna strán prekrita z mahom in praprotnicami.
- V zimskem času se sneg na osójni stráni dlje obdrži, kar privlači turne smučarje.
- Pastirji so svoje ovce pogosto gnali na osójno strán, saj je tam več vlage in sveže trave.
Naključne besede
vzpòn, téhnika y, skálni blók, bívak opréma, pravílo tréh tóčk