dól

dól -a m: Podolgovata, pogosto ozka in globoka vdolbina v zemeljski površini, ki je običajno nastala zaradi erozijskih procesov ali tektonskih premikov. V planinskem in gorniškem kontekstu se izraz uporablja za označevanje dolin ali grap, ki so značilne za gorska območja. Beseda se lahko pojavlja tudi v pogovornem jeziku za opisovanje podobnih oblik reliefa, vendar brez specifičnih žargonskih pomenov zunaj gorniške terminologije.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: dale, cwm
• Nemščina: talartige Vertiefung
• Italijanščina: vallone
• Francoščina: vallon
• Španščina: valle estrecho
• Hrvaščina: dol

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali globok dól, ki je bil poln kamenja.
• V tem predelu Alp je veliko ozkih dolov, ki jih je oblikovala ledeniška erozija.
• Planinska pot vodi skozi dól, kjer se pogosto nabira megla.
• V dolú pod vrhom smo našli zavetje pred vetrom.
• Geologi so proučevali nastanek tega dolá in ugotovili, da je posledica tektonskih premikov.

Etimologija

Beseda dól izhaja iz praslovanskega korena *dolъ, ki pomeni dolino ali vdolbino. Ta koren je soroden besedam v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "dol" in ruska "dolina". V slovenskem jeziku se je ohranila v podobni obliki in pomenu, povezanem z geografskimi značilnostmi površja. Beseda je del starega slovanskega besedišča, ki se navezuje na opisovanje naravnih oblik terena.

Naključne besede

nahŕbtnik za taborjênje, ortostátski koláps, izplézanje iz, korakomér, izčŕpanost