obrónek

obrónek (-nka, m) - Strmi del terena, ki povezuje dve bolj ali manj uravnani površini, pogosto v gorskem ali hribovitem okolju. Beseda se uporablja predvsem v planinski in geografski terminologiji za opisovanje naklonin ali pobočij, ki so lahko naravna ali umetno oblikovana, npr. ob poteh ali cestah. Včasih se lahko v pogovornem jeziku nanaša tudi na manj strma pobočja, a osnovni pomen ostaja povezan s strmino med različnimi višinskimi ravnmi.

Etimologija

Beseda obrónek izhaja iz starejše slovanske korenine, povezane z besedo "rob", ki označuje mejo ali robno površino. V slovenščini se je razvila v povezavi z opisovanjem terenskih značilnosti, kjer je poudarek na prehodu med različnimi površinami. Končnica "-ek" nakazuje na pomanjševalnico ali specifično obliko, kar kaže na omejenost ali posebnost tega dela terena.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali strm obrónek, ki je zahteval previdnost.
• Planinska pot se vije čez travnat obrónek, ki nudi čudovit razgled na dolino.
• Ob dežju je obrónek postal spolzek, zato smo morali uporabiti dereze.
• Na tem obrónku so včasih pasli ovce, saj je trava tukaj še posebej gosta.
• Gradbena dela so zahtevala utrjevanje obrónka ob novi cesti v hribih.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: slope
• Nemščina: Hang, Abhang, Böschung
• Italijanščina: pendio
• Francoščina: pente, versant
• Španščina: pendiente, ladera
• Hrvaščina: padina, obronak

Naključne besede

samostójna smér, vzpénjati se, vzpòn brez dodátnega kisíka, Ne potrebújemo pomočí!, žíčna vŕv z vsádki