občútek za orientácijo

občútek za orientácijo (samostalnik, moški spol, -tka) se nanaša na naravno ali pridobljeno sposobnost posameznika, da določi svoj položaj v prostoru, prepozna smeri in načrtuje pot v neznanem ali zahtevnem okolju, kot so gore, gozdovi ali druge naravne pokrajine. Ta sposobnost je ključna pri planinskih in gorniških dejavnostih, saj omogoča varno navigacijo brez izgube poti. Pogovorno se lahko izraz uporablja tudi v širšem smislu za splošno sposobnost razumevanja situacije ali okolja, vendar je v planinskem kontekstu osredotočen na prostorsko orientacijo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: sense of direction
• Nemščina: Orientierungssinn
• Italijanščina: senso di orientamento
• Francoščina: sens de l'orientation
• Španščina: sentido de orientación
• Hrvaščina: osjećaj za orijentaciju

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav je njegov občútek za orientácijo preprečil, da bi skupina zašla s poti.
• V gostem megličnem vremenu je dober občútek za orientácijo nujen za varno hojo v gorah.
• Kljub pomanjkanju zemljevida je planinec zaradi svojega občútka za orientácijo uspešno našel pot nazaj.
• Občútek za orientácijo se lahko izboljša z rednim branjem zemljevidov in uporabo kompasa.
• Med orientacijskim tekom je njen občútek za orientácijo igral ključno vlogo pri doseganju cilja.

Etimologija

Besedna zveza občútek za orientácijo izhaja iz slovenske besede občutek, ki pomeni zaznavanje ali čutenje, in besede orientacija, ki izhaja iz latinskega izraza oriens, kar pomeni vzhod ali kraj, kjer sonce vzhaja. Beseda orientacija se je v evropske jezike razširila preko francoskega izraza orientation in je prvotno označevala določanje smeri glede na vzhod, kasneje pa se je pomen razširil na splošno določanje položaja in smeri v prostoru.

Naključne besede

gózdna účna pót, sotéskati, raztrganína, nesréča zaradi odlôma oprímka, hipoksimíja