naklòn

naklòn -ôna m: Kot med vodoravno ravnino opazovališča in smerjo, ki vodi do točke, ki se nahaja nad ali pod to ravnino. Beseda se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji ter v geodeziji za opisovanje naklonov terenov ali poti. Včasih se lahko v pogovornem jeziku sliši kot sinonim za strmino ali nagib, vendar je v strokovnem kontekstu natančno definirana kot merljiv kot.

Etimologija

Beseda naklòn izhaja iz slovanskega korena, povezanega z nagibanjem ali usmerjanjem, in je sorodna z besedami, kot sta "kloniti" ali "naklanjati". V slovenskem jeziku se je uveljavila v tehničnem in naravoslovnem kontekstu, zlasti v povezavi z merjenjem terenov in poti.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: inclination, incline
• Nemščina: Neigung
• Italijanščina: inclinazione
• Francoščina: inclinaison, déclivité
• Španščina: inclinación
• Hrvaščina: naklon

Primeri uporabe v stavkih

• Planinska pot ima na tem odseku naklòn več kot 30 stopinj, zato je hoja zelo zahtevna.
• Z merilnikom naklôna smo določili, kako strm je vzpon na vrh gore.
• Naklòn terena se postopoma zmanjšuje, ko se približujemo planoti.
• Pri načrtovanju poti moramo upoštevati naklòn, da preprečimo zdrs.
• Gorski vodnik nas je opozoril na velik naklòn na naslednjem delu poti.

Naključne besede

trebúšasta sténa, urejêno smučíšče, aretácija, vélika umétna sténa, glávni vŕh