nágnjenost

nágnjenost -i ž: V planinskem in gorniškem kontekstu se izraz nágnjenost nanaša na naklon ali strmino terena, ki označuje stopnjo poševnosti pobočja ali površine. Uporablja se za opisovanje fizične lastnosti gore, hriba ali poti, ki vpliva na zahtevnost vzpona ali sestopa. Beseda lahko v širšem, neplaninskem kontekstu pomeni tudi nagnjenje k nečemu ali predispozicijo, vendar je v tem besedilu omejena na gorniški pomen.

Etimologija

Beseda nágnjenost izhaja iz slovenskega glagola nagniti, ki pomeni narediti poševno ali usmeriti v določeno smer. Koreni besede segajo v praslovanski jezik, povezani so z idejo naklona ali usmerjenosti. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že v starejših besedilih, kjer se uporablja za opisovanje fizičnih in metaforičnih naklonov.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: incline, slope
• Nemščina: Neigung, Hang
• Italijanščina: pendenza, inclinazione
• Francoščina: pente, inclinaison
• Španščina: pendiente, inclinación
• Hrvaščina: nagib, strmina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se soočili z veliko nágnjenostjo terena, kar je otežilo hojo.
• Nágnjenost pobočja na tej poti zahteva previdnost, saj je lahko spolzko.
• Planinska pot ima na določenih odsekih izjemno nágnjenost, zato so potrebni pohodniški čevlji z dobrim oprijemom.
• Pred sestopom smo preverili nágnjenost terena, da smo se izognili morebitnim nevarnostim.
• Velika nágnjenost hriba je privlačna za izkušene plezalce, začetnikom pa predstavlja izziv.

Naključne besede

maníla, gamáša škórenj, prisójna strán, préčenje vrhôv, abalákovovo uhó