močílo

močílo -a s: Mokro, razmočeno območje na planinskih ali gozdnih tleh, kjer voda pronica iz zemlje ali se zadržuje na površini, pogosto zaradi podtalnice ali dežja. Običajno je takšen teren težko prehoden in zahteva previdnost pri hoji. Beseda se uporablja predvsem v planinskem in naravoslovnem kontekstu, drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v tem okviru ne zasledimo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: swampy patch of ground
• Nemščina: sumpfiger Boden
• Italijanščina: terreno paludoso
• Francoščina: terrain marécageux
• Španščina: terreno pantanoso
• Hrvaščina: močvarno tlo

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na močílo, ki nam je otežilo prehod čez pot.
• Planinska pot je bila po dežju polna močíl, zato smo morali hoditi zelo previdno.
• V bližini izvira je veliko močílo, kjer se voda nabira na površini.
• Močílo ob robu gozda je privlačilo živali, ki so iskale vodo.
• Da bi se izognili močílu, smo izbrali daljšo, a bolj suho pot čez travnik.

Etimologija besede močílo

Beseda močílo izhaja iz slovanskega korena, povezanega z vlago in mokroto, ki je prisoten v besedah, kot so "mokro" in "močiti". V slovenščini se je razvila kot poimenovanje za kraje, kjer je prisotna voda ali vlaga. Natančen razvoj besede je povezan z opisovanjem naravnih pojavov, kot so razmočena tla, kar je pogosto v planinskih in ruralnih okoljih. Beseda je dokumentirana v starejših slovenskih slovarjih in se uporablja v različnih narečjih.

Naključne besede

membrána, iztíkanje, snéžni zamèt, toplar, lómljeno ôklo cepína z vbóklim zgórnjim róbom