mélj

V planinski in gorniški terminologiji beseda mélj označuje droben material, kot so pesek, grušč ali drobir, ki nastane kot posledica naravnih procesov preperevanja in erozije kamnin v gorskih območjih. Gre za razpadle drobce kamnin, ki se pogosto nahajajo na pobočjih, v grapah ali pod stenami, kjer so izpostavljeni vremenskim vplivom. Beseda se uporablja predvsem v strokovnem in tehničnem kontekstu, povezanem z geologijo in gorništvom, in nima posebnih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Etimologija

Beseda mélj izhaja iz starejše slovenske besede, povezane z drobljenjem in mletjem, kar nakazuje na proces razpadanja večjih kamnin v manjše delce. Koreni besede so lahko povezani s slovanskimi izrazi za droben material ali prah, vendar natančen izvor ni povsem jasen in zahteva nadaljnje jezikoslovne raziskave. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna predvsem v strokovni rabi, povezani z naravoslovjem.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom po grapi smo hodili po drobnem mélju, ki je oteževal oprijem.
• Pod steno se je nabral mélj, ki je nastal zaradi dolgotrajnega preperevanja granita.
• Planinska pot je bila na nekaterih odsekih prekrita z méljem, zato je bilo treba hoditi previdno.
• Geologi so proučevali sestavo mélja na pobočju, da bi ugotovili vrsto kamnine.
• Po dežju se je mélj na poti spremenil v blato, kar je povzročilo zdrs.

Prevodi besede mélj v druge jezike

• Angleščina: scree debris, rock dust
• Nemščina: Schutt, Gesteinsstaub
• Italijanščina: detrito roccioso, ghiaia fine
• Francoščina: débris rocheux, poussière de roche
• Španščina: escombro rocoso, polvo de roca
• Hrvaščina: sipina, kameniti prah

Naključne besede

jášek za dolóčanje profíla, plézanje brez varovánja, tonalít, zímske plezálne hláče, klavža