lúska

lúska -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje tanko skalno ploščo ali del stene, ki je na enem koncu še vedno pritrjen na glavno skalno površino, medtem ko je na drugih straneh delno ali povsem ločen. Takšna struktura pogosto nastane zaradi erozije, zmrzali ali drugih naravnih procesov in lahko predstavlja nevarnost za plezalce, saj se lahko ob obremenitvi odlomi. Beseda se včasih pogovorno uporablja tudi za opis manjših, ohlapnih koščkov skale, ki se zlahka odkrušijo.

Etimologija

Beseda lúska izhaja iz praslovanskega korena *lusk-, ki je povezan z idejo luščenja ali odlamljanja. V slovenskem jeziku se beseda uporablja v različnih kontekstih, vendar je v planinski terminologiji specifično vezana na opis skalnih formacij. Sorodne oblike najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. hrvaško luska ali srbsko ljuska, ki prav tako označujejo lusko ali lupino.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: chip, flake
• Nemščina: Felsschuppe, losgelöste Platte, Schuppe
• Italijanščina: scaglia, placca verticale separata dalla parete, lama
• Francoščina: écaille, écaille rocheuse
• Španščina: escama, placa rocosa
• Hrvaščina: luska, ploča odvojena od stijene

Primeri uporabe v stavkih

• Med plezanjem sem opazil veliko lúsko, ki je grozila, da se bo odlomila pod mojo težo.
• Vodnik nas je opozoril, naj se izogibamo območjem z ohlapnimi lúskami na steni.
• Lúska na robu stene je bila videti trdna, a se je ob dotiku začela maje.
• Po zimskem obdobju so se na skalni površini pojavile nove lúske zaradi zmrzali.
• Plezalec je previdno stopil mimo lúske, da ne bi povzročil padca kamenja.

Naključne besede

zímski vzpòn, ênodélni plezálni pás, delujóči ognjeník, króna lédnega vijáka, sesúti se