lòm

V planinski in gorniški terminologiji beseda lòm (lôma, m) označuje specifičen del pobočja ali terena, kjer se naklon površine nenadoma spremeni in postane strmejši. Gre za prehodno območje med bolj položnim in izrazito strmim delom gore ali hriba, ki je pogosto ključno pri načrtovanju vzponov ali spustov.

Etimologija

Beseda lòm izhaja iz slovanskega korena, povezanega z idejo lomljenja ali prekinjanja, kar se nanaša na prelom v naklonu terena. V slovenskem jeziku se je izraz uveljavil predvsem v gorniškem in geografskem kontekstu za opis specifičnih oblik reliefa. Sorodne oblike najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih, kjer se pogosto nanašajo na prelom ali spremembo oblike površja.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: change of slope inclination, point of steepening
• Nemščina: Gefällebruch
• Italijanščina: frattura del terreno
• Francoščina: changement de déclivité
• Španščina: cambio de inclinación de la pendiente
• Hrvaščina: lom terena, prekid nagiba

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo previdno prečkali lòm, kjer se pobočje nenadoma postrmi.
• Vodnik nas je opozoril, da je na tem lômu potrebna posebna previdnost zaradi krušljivega terena.
• Lòm na poti proti Jalovcu je bil ključen za odločitev, ali bomo nadaljevali vzpon.
• Pod lômom se je nabralo veliko kamenja, ki je padlo z zgornjega dela pobočja.
• Planinska pot se vije tik nad lômom, kar ponuja čudovit razgled, a zahteva zbranost.

Naključne besede

kót, vpénjati, zdárski vréča, vstòp, nèdrséči vôzel