lóka

lóka -e ž: Travnat, pogosto rahlo močvirnat teren ob potoku ali reki, ki se nahaja v nižjih predelih, pogosto v dolinah ali ob vodnih tokovih v planinskem ali podeželskem okolju. Beseda se uporablja predvsem v kontekstu naravne krajine in opisuje območje, ki je zaradi bližine vode bolj vlažno, a še vedno primerno za pašo ali druge dejavnosti. V nekaterih pogovornih kontekstih lahko označuje tudi manjše poplavne površine ob vodotokih, vendar je osnovni pomen povezan z naravno travnato površino.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: marshy meadow, swampy meadow
• Nemščina: Aue, leicht sumpfige Wiese am Bach
• Italijanščina: prato umido di fondovalle
• Francoščina: paysage fluvial, prairie marécageuse
• Španščina: prado pantanoso, pradera húmeda
• Hrvaščina: močvarna livada, vlažna livada uz potok

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznožju hriba se razprostira široka lóka, kjer se pasejo krave.
• Po dežju je lóka ob reki postala skoraj neprehodna zaradi blata.
• Kmetje so na lóki ob potoku postavili ograjo, da zaščitijo živino.
• Skozi lóko v dolini teče majhen potok, ki ustvarja mirno pokrajino.
• Med pohodom smo se ustavili na lóki, da smo si odpočili ob vodi.

Etimologija

Beseda lóka izhaja iz slovanskega korena, povezanega z vlažnimi ali močvirnatimi območji. Sorodna je z besedami v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška "lokva" (mlaka, luža) ali srbska "lokva", ki prav tako označujejo vlažna območja. V slovenskem jeziku se je pomen razvil v smeri opisa travnatih površin ob vodotokih. Beseda je prisotna v starejših slovenskih narečjih in se pojavlja v zgodovinskih zapisih, povezanih z opisom krajine.

Naključne besede

simétrična hítra zánka, vročínska káp, barométer, prúsik, sláp