dŕča

dŕča -e ž: V planinskem in gozdarskem kontekstu označuje umetno ali naravno oblikovan žleb ali pot na gozdnatem pobočju, ki se uporablja za spuščanje in transport lesa iz višjih leg v dolino. Običajno je drča urejena tako, da omogoča nadzorovano drsenje hlodov po strmini, pogosto z uporabo gravitacije. V nekaterih primerih se lahko uporablja tudi za druge namene, kot je transport materiala v gorskih predelih, vendar je primarni pomen povezan z gozdarstvom.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: timber slide, runway, toboggan
• Nemščina: Holzriese, Holzrutsche, Schleife, Rutsche
• Italijanščina: scivolo per tronchi
• Francoščina: glissoire pour troncs, toboggan
• Španščina: deslizadero de troncos, tobogán de madera
• Hrvaščina: drča, klizalište za drvo

Primeri uporabe v stavkih

• V gozdu nad vasjo so zgradili novo dŕčo za lažji transport hlodov v dolino.
• Stara dŕča je že dotrajana, zato so se odločili za obnovo poti.
• Ob močnem dežju je dŕča postala spolzka in nevarna za delo.
• Gozdarji so skrbno načrtovali potek dŕče, da bi preprečili poškodbe dreves ob poti.
• Med spravilom lesa so hlode spuščali po dŕči, kar je močno olajšalo delo.

Etimologija

Beseda dŕča izhaja iz slovanskega korena, povezanega z drsenjem ali spuščanjem, kar je neposredno povezano z njeno funkcijo v gozdarstvu. V slovenskem jeziku se pojavlja predvsem v tehničnem in regionalnem besedišču, povezanem z delom v gozdovih in gorah. Natančen izvor in razvoj besede nista povsem dokumentirana, vendar je sorodna besedam v drugih slovanskih jezikih, ki prav tako označujejo drsenje ali spuščanje (npr. hrvaška beseda "drča").

Naključne besede

maríner, taboríti, ciklón, reševánje, heimlichov postópek