lóg

lóg -a m: Travnato območje ob vodi, pogosto močvirnato, ki je delno ali popolnoma poraslo z drevesi ali grmovjem. Običajno se nahaja v nižinskih predelih ob rekah ali jezerih in je značilno za mokrotne ekosisteme v planinskih ali podeželskih okoljih. Beseda se uporablja predvsem v knjižnem jeziku in regionalnih narečjih, povezanih z opisovanjem naravnih pokrajin.

Etimologija

Beseda lóg izhaja iz slovanskega korena, ki je povezan z mokroto in nizkimi, vlažnimi območji. Najverjetneje je sorodna staroslovanski besedi logъ, ki pomeni dolino ali nizko ležeče območje. V slovenskem jeziku se je ohranila v povezavi z naravnimi značilnostmi pokrajine, zlasti v starejših besedilih in narečjih.

Primeri uporabe v stavkih

• Ob reki smo naleteli na gost lóg, kjer so rasle vrbe in jelše.
• V tem delu doline je lóg pogosto poplavljen, zato je hoja tam otežena.
• Planinci so se ustavili ob robu lóga, da bi opazovali ptice, ki gnezdijo med drevesi.
• Lóg ob jezeru je idealno zatočišče za divje živali, ki iščejo vodo.
• Stari zemljevidi označujejo ta lóg kot pomembno območje za nabiranje zdravilnih rastlin.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: low-lying marshy meadow, wooded wetland
• Nemščina: sumpfige Wiese mit Baumbestand, kleiner feuchter Wald
• Italijanščina: prato paludoso con alberi, boschetto umido di fondovalle
• Francoščina: pré marécageux boisé, bocage humide
• Španščina: pradera pantanosa con árboles, bosque húmedo de valle
• Hrvaščina: močvarna livada s drvećem, nizinski vlažni šumarak

Naključne besede

pôltóga deréza, skalnják, suhárjenje, kóže, tróplástni laminát