kúcelj

kúcelj (-clja, m) je izraz, ki v planinski in gorniški terminologiji označuje manjši grič ali vzpetino, pogosto z zaobljeno obliko, ki se dviga nad okolico. Beseda se uporablja za opis naravnih tvorb v pokrajini, ki niso tako visoke ali strme kot hribi ali gore, temveč predstavljajo blažjo grbino v terenu.

Etimologija

Beseda kúcelj izhaja iz slovanskega korena, ki je povezan z idejo dviganja ali izbokline. Podobne oblike besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kjer pogosto označujejo manjše vzpetine ali grbine. Natančen izvor in razvoj besede v slovenščini sta povezana z zgodovinskim opisovanjem pokrajine v slovenskem prostoru.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: hillock, knoll
• Nemščina: Mugel, Anhöhe, Hügel, Höcker
• Italijanščina: altura, collina
• Francoščina: colline
• Španščina: colina, loma
• Hrvaščina: brežuljak, humak

Primeri uporabe v stavkih

• Med sprehodom po polju smo opazili majhen kúcelj, ki je nudil lep razgled na dolino.
• Vzpetina, ki jo domačini imenujejo kúcelj, je priljubljena točka za nedeljske izlete.
• Za vasjo se dviga kúcelj, ki je poraščen z gostim grmičevjem in nizkimi drevesi.
• Planinska pot vodi čez več manjših kúceljev, preden doseže glavni greben.
• Otroci so se igrali na kúc’lju, ki je bil kot nalašč za sankanje pozimi.

Naključne besede

golénka, akumulácija, cóna tŕganja plazú, skálna bariêra, naklonína