plató
plató -ja m (naglas na ô): V planinski in geografski terminologiji označuje visoko ležečo, razmeroma ravno površino ali planoto na gorskem območju, ki je pogosto obdana z bolj strmimi pobočji ali grebeni. Gre za naravno obliko reliefa, ki je lahko posledica erozije ali tektonskih procesov in je pogosto pomembna za planinske poti ali pašniške dejavnosti. Beseda se uporablja izključno v strokovnem ali opisnem kontekstu, povezanem z gorsko pokrajino, in nima pogovornih ali žargonskih pomenov v tem okviru.
Etimologija
Beseda plató izhaja iz francoske besede plateau, ki pomeni 'ravnina' ali 'planota'. V slovenščino je bila prevzeta preko strokovne literature in geografskih opisov, verjetno v 19. stoletju, ko so se uveljavljali evropski geografski izrazi. Francoski izraz izhaja iz stare francoske besede platel, ki pomeni 'raven', in je povezan z latinskim plattus, kar pomeni 'plosk' ali 'raven'.
Primeri uporabe v stavkih
- Med vzponom na goro smo dosegli širok plató, kjer smo si lahko odpočili in uživali v razgledu.
- Plató na višini 2000 metrov je idealen za postavitev planinskega zavetišča.
- Planinska pot vodi čez kamnit plató, ki je v poletnih mesecih prekrit z gorskim cvetjem.
- Geologi so proučevali nastanek tega platója in ugotovili, da je posledica dolgotrajne erozije.
- Pastirji so na platóju pasli svoje črede, saj je tam dovolj trave in vode.
Prevodi besede plató
- Angleščina: plateau
- Nemščina: Plateau
- Italijanščina: altopiano
- Francoščina: plateau
- Španščina: meseta
- Hrvaščina: plato
Naključne besede
gorílnik, stêgenska zánka plezálnega pasú, pêrteks, téhnični raztežáj, dolínska pregráda