jákost vétra

Jákost vétra (samostalnik, ženski spol) se v planinski in gorniški terminologiji nanaša na moč ali intenzivnost vetra, ki vpliva na varnost, udobje in napredovanje pri hoji ali plezanju v gorah. Izraz opisuje silo vetra, ki jo pogosto merimo po lestvicah, kot je Beaufortova lestvica, in je ključnega pomena pri načrtovanju ture, saj lahko močan veter povzroči nevarne razmere, kot so podhladitev ali izguba ravnotežja. V pogovornem jeziku se izraz lahko uporablja tudi širše za opisovanje splošne moči vetra v vsakdanjih situacijah, vendar je v gorniškem kontekstu poudarek na vplivu vetra v visokogorju.

Etimologija

Beseda jákost izhaja iz stare slovanske besede jakъ, ki pomeni močan ali krepak, in je v slovenskem jeziku ohranila pomen moči ali intenzivnosti. Dodatek vétra izhaja iz praslovanske besede větrъ, ki pomeni veter, in skupaj tvorita sestavljenko, ki neposredno opisuje moč vetra. Izraz je v slovenskem jeziku uveljavljen že dolgo časa in se uporablja v različnih kontekstih, povezanih z vremenskimi pojavi.

Prevodi

• Angleščina: Wind strength
• Nemščina: Windstärke
• Italijanščina: Forza del vento
• Francoščina: Force du vent
• Španščina: Fuerza del viento
• Hrvaščina: Jačina vjetra

Primeri uporabe v stavku

• Pred vzponom na Triglav smo preverili jákost vétra, saj so napovedovali nevihte z močnimi sunki.
• Jákost vétra na grebenu je bila tako velika, da smo se odločili za povratek v dolino.
• V visokogorju je pomembno, da poznamo jákost vétra, saj lahko vpliva na našo stabilnost.
• Meteorološka napoved je opozarjala na povečano jákost vétra nad 2000 metri nadmorske višine.
• Med plezanjem po ferati smo občutili jákost vétra, ki nas je skoraj vrgla iz ravnotežja.

Naključne besede

francóska léstvica, zbírna vpónka, plezálni káveljček, snežênje, smér pŕvih plezálcev