izlétnik

izlétnik -a m: Oseba, ki se udeležuje izletov, pogosto z namenom rekreacije, raziskovanja narave ali kulturnih znamenitosti. V planinskem kontekstu se izraz nanaša na posameznika, ki se podaja na krajše ali daljše pohode v hribovitem ali gorskem okolju, običajno brez zahtevnejših alpinističnih ciljev.

Etimologija

Beseda izlétnik izhaja iz slovenske besede izlet, ki pomeni krajši potep ali potovanje z rekreativnim namenom. Beseda izlet je izpeljanka iz glagola izleteti, ki v starejšem jeziku pomeni "oditi ven" ali "odpotovati na krajši čas". Koren besede je povezan s predpono iz- (ven, iz) in glagolom leteti v prenesenem pomenu gibanja ali potovanja. Beseda se v slovenščini uporablja vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli razvijati organizirani izleti in planinska dejavnost.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: excursionist, hiker
• Nemščina: Ausflügler, Wanderer
• Italijanščina: gitante, escursionista
• Francoščina: excursionniste
• Španščina: excursionista
• Hrvaščina: izletnik

Primeri uporabe v stavkih

• Planinski izlétnik se je zgodaj zjutraj podal na pot proti Triglavu.
• Vsako leto se na Pohorju zberejo številni izlétniki, ki uživajo v naravi.
• Kot izlétnik moraš vedno imeti s seboj dovolj vode in primerno obutev.
• Skupina izlétnikov je občudovala razgled z vrha Stolpa.
• Izlétnik, ki ni upošteval vremenske napovedi, se je znašel v težavah.

Naključne besede

bóranje, uravnáva, inštrúktor gôrske reševálne slúžbe, vŕvna léstev, napúšč