obróčkar

obróčkar -ja m: V planinstvu in plezanju označuje vrsto skalnega klina, ki ima na vrhu gibljiv obroček, namenjen za vpenjanje plezalne vrvi, zlasti pri spustu po vrvi (abseilu). Običajno je izdelan iz kovine, s ploščatim ali valjastim steblom, ki se zabije v skalno razpoko, obroček pa omogoča lažje in varnejše vpenjanje opreme. Beseda se uporablja izključno v tehničnem kontekstu plezanja in gorništva.

Etimologija

Beseda obróčkar izhaja iz slovenske besede "obroč", ki pomeni krožno oblikovan predmet, in pripone "-kar", ki nakazuje orodje ali pripomoček. Natančen čas nastanka besede v planinskem žargonu ni dokumentiran, vendar je verjetno povezan z razvojem plezalne opreme v 20. stoletju, ko so se začeli uporabljati specializirani klini z obročki.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: ring piton, ring peg
• Nemščina: Ringhaken
• Italijanščina: chiodo ad anello mobile
• Francoščina: piton à anneau, piton à boucle
• Španščina: clavo con anilla
• Hrvaščina: prstenasti klin

Primeri uporabe v stavkih

• Plezalec je v steno zabil obróčkar, da je lahko varno pripravil spust po vrvi.
• Na zahtevni smeri smo uporabljali obróčkarje za dodatno varnost pri navigaciji čez previs.
• V opremi vedno nosim nekaj obróčkarjev, saj so nepogrešljivi pri dolgih spustih.
• Stari obróčkar v steni je bil že zarjavel, zato smo ga zamenjali z novim.
• Inštruktor nam je pokazal, kako pravilno vstaviti obróčkar v razpoko, da ne poškodujemo skale.

Naključne besede

mêjno obmóčje, varoválni vôzel, púhec, módra píka, ledéna meglà