hólm

hólm -a m: Osamljena, nizka vzpetina ali grič, ki se dviga nad okoliško ravnino, pogosto z zaobljeno ali kopasto obliko. Beseda se uporablja v planinski in geografski terminologiji za opis manjših, izoliranih vzpetin, ki ne dosegajo višine hribov ali gora.

Etimologija

Beseda hólm izhaja iz staroslovanskega jezika, kjer je pomenila vzpetino ali grič. Sorodne oblike najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot je na primer hrvaška beseda "hum", ki prav tako označuje nizko vzpetino. Beseda je v slovenskem jeziku ohranila prvotni pomen, povezan z geografskimi značilnostmi pokrajine.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: hump, mound, hillock, hill
• Nemščina: Geländekuppe, Hügel, Geländerücken
• Italijanščina: mammellone, gobba, dosso
• Francoščina: dôme, mamelon, bosse, butte
• Španščina: montículo, loma, colina
• Hrvaščina: hum, brežuljak, uzvisina

Primeri uporabe v stavkih

• Med sprehodom po ravnici smo opazili osamljen hólm, ki je štrlel iz sicer povsem ravne pokrajine.
• Na vrhu hólma je stala stara kapelica, ki je bila vidna že od daleč.
• Planinci so se ustavili ob vznožju hólma, da bi si ogledali razgled na okolico.
• V lokalnih zgodbah pravijo, da je hólm v bližini vasi nekoč služil kot opazovalnica.
• Geologi so raziskovali sestavo hólma, saj naj bi bil nastal zaradi vulkanske dejavnosti.

Naključne besede

namérna spróžitev plazú, sestópanje v kljúčih, balerínca, usedlína, obrónek