gròm

gròm, grôma, m: Glasen zvok, ki nastane ob streli zaradi nenadne širitve in stiskanja zraka, ki ga povzroči električni razelektritev v ozračju. Pojav je pogost v gorskih območjih med nevihtami, ko se zvok odbija od sten in ustvarja odmev.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav nas je presenetil močan gròm, zato smo se hitro umaknili v zavetje.
• V dolini je gròm odmeval še dolgo po tem, ko je strela udarila v bližnji vrh.
• Planinci so se ustrašili, ko je gròm zagrmel tik nad njihovimi glavami.
• Ob zvoku grôma smo vedeli, da se nevihta približuje, in smo pohiteli proti koči.
• Gròm je bil tako močan, da smo čutili tresenje tal pod nogami.

Etimologija

Beseda gròm izhaja iz praslovanskega jezika, kjer je imela obliko *gromъ, kar pomeni hrup ali grmenje. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. rusko grom in hrvaško grom. Koreni besede segajo v indoevropski jezik, kjer je povezana z idejo hrupa ali močnega zvoka.

Prevodi besede gròm

• Angleščina: thunder
• Nemščina: Donner
• Italijanščina: tuono
• Francoščina: tonnerre
• Španščina: trueno
• Hrvaščina: grom

Naključne besede

cebêjka, čutéča rôka, gôrski stražár, ÍKAR, fosíl