grebénska míšnica
Grebénska míšnica (-e, -e, ž) je planinski izraz, ki označuje nevaren del grebena v gorah, kjer so prisotne opasti, pogosto na obeh straneh ozkega prehoda ali rezi. Ta del grebena zahteva izjemno previdnost pri hoji, saj obstaja velika nevarnost zdrsa ali padca zaradi nestabilnih snežnih struktur. Izraz se uporablja izključno v kontekstu gorništva in opisuje specifično nevarnost na grebenih, kjer lahko opasti zavajajo in skrivajo pravo pot ali rob.
Prevodi v druge jezike
- Angleščina: Trap on the ridge, Ridge trap, Corniced ridge
- Nemščina: Gratfalle
- Italijanščina: Tranello su cresta
- Francoščina: Piège d'arête, Piège sur l'arête
- Španščina: Trampa en la cresta
- Hrvaščina: Zamka na grebenu
Primeri uporabe v stavkih
- Med vzponom na Triglav smo naleteli na grebénsko míšnico, zato smo se odločili za obhod po varnejši poti.
- Grebénska míšnica na tem delu grebena je še posebej nevarna pozimi, ko so opasti skrite pod svežim snegom.
- Vodnik nas je opozoril, da je grebénska míšnica pred nami in da moramo uporabljati cepin za večjo varnost.
- Zaradi slabe vidljivosti smo skoraj spregledali grebénsko míšnico, ki bi lahko povzročila nesrečo.
- Poznavanje terena je ključno, saj lahko grebénska míšnica preseneti tudi izkušene planince.
Etimologija
Izraz grebénska míšnica izhaja iz slovenske besede "greben", ki označuje ozek, podolgovat vrh ali rob gore, in besede "mišnica", ki v tem kontekstu metaforično nakazuje na nevarnost ali past, podobno kot mišnica lovi miši. Beseda "mišnica" izhaja iz starejše slovanske besede za past ali zanko, kar se v planinskem žargonu nanaša na nevarne predele, kjer lahko planinec "pade v past" naravnih pasti, kot so opasti. Natančen izvor tega specifičnega izraza v planinski terminologiji ni povsem dokumentiran, vendar je verjetno nastal v slovenskem alpskem okolju kot opis specifične nevarnosti na grebenih.
Naključne besede
mámutska odpráva, akrescénca, narávno plezalíšče, špórtna sónčna očála, VO