gôrska skupína

Gôrska skupína (-e, -e, ž) v planinski in gorniški terminologiji označuje določeno območje ali del pogorja, ki ga sestavlja več povezanih vrhov, grebenov ali masivov, pogosto z geografsko ali geološko povezanostjo. Gre za manjši del večjega gorskega sistema, ki ima lahko lastne značilnosti, kot so specifična flora, fauna ali kulturna identiteta. Beseda se uporablja izključno v strokovnem in formalnem kontekstu, povezanem z geografijo in planinstvom, in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: mountain group, group of mountains
• Nemščina: Berggruppe, Gebirgsgruppe
• Italijanščina: gruppo montuoso
• Francoščina: groupe de montagnes, montagnes
• Španščina: grupo de montañas
• Hrvaščina: planinska skupina, gorska skupina

Primeri uporabe v stavkih

• Julijske Alpe so gôrska skupína, ki navdušuje planince z vsega sveta.
• Vodnik po Karavankah opisuje vsako gôrsko skupíno posebej, da olajša orientacijo.
• Ta gôrska skupína je znana po svojih strmih pobočjih in zahtevnih plezalnih smereh.
• Med pohodom smo prečkali več manjših vrhov, ki pripadajo isti gôrski skupíni.
• Geologi proučujejo nastanek te gôrske skupíne že desetletja.

Etimologija

Beseda gôrska skupína je sestavljena iz dveh delov: pridevnika gôrski, ki izhaja iz samostalnika gora in označuje nekaj, kar je povezano z gorami, ter samostalnika skupina, ki izhaja iz staroslovanske besede skupъ, kar pomeni 'skupaj' ali 'združeno'. Beseda gora ima korenine v praslovanskem izrazu gora, ki je povezan z dviganjem ali višino. Kombinacija tako dobesedno pomeni 'združitev, povezana z gorami', kar natančno odraža pomen v planinskem kontekstu. Beseda je v slovenskem jeziku uveljavljena v strokovni terminologiji in se uporablja vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli sistematični opisi slovenskih gora in pogorij.

Naključne besede

pót za izkúšene popótnike, natikáč, KGRS, samohódec, smear