gôrska skupína

Gôrska skupína (-e, -e, ž) v planinski in gorniški terminologiji označuje določeno območje ali del pogorja, ki ga sestavlja več povezanih vrhov, grebenov ali masivov, pogosto z geografsko ali geološko povezanostjo. Gre za manjši del večjega gorskega sistema, ki ima lahko lastne značilnosti, kot so specifična flora, fauna ali kulturna identiteta. Beseda se uporablja izključno v strokovnem in formalnem kontekstu, povezanem z geografijo in planinstvom, in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: mountain group, group of mountains
• Nemščina: Berggruppe, Gebirgsgruppe
• Italijanščina: gruppo montuoso
• Francoščina: groupe de montagnes, montagnes
• Španščina: grupo de montañas
• Hrvaščina: planinska skupina, gorska skupina

Primeri uporabe v stavkih

• Julijske Alpe so gôrska skupína, ki navdušuje planince z vsega sveta.
• Vodnik po Karavankah opisuje vsako gôrsko skupíno posebej, da olajša orientacijo.
• Ta gôrska skupína je znana po svojih strmih pobočjih in zahtevnih plezalnih smereh.
• Med pohodom smo prečkali več manjših vrhov, ki pripadajo isti gôrski skupíni.
• Geologi proučujejo nastanek te gôrske skupíne že desetletja.

Etimologija

Beseda gôrska skupína je sestavljena iz dveh delov: pridevnika gôrski, ki izhaja iz samostalnika gora in označuje nekaj, kar je povezano z gorami, ter samostalnika skupina, ki izhaja iz staroslovanske besede skupъ, kar pomeni 'skupaj' ali 'združeno'. Beseda gora ima korenine v praslovanskem izrazu gora, ki je povezan z dviganjem ali višino. Kombinacija tako dobesedno pomeni 'združitev, povezana z gorami', kar natančno odraža pomen v planinskem kontekstu. Beseda je v slovenskem jeziku uveljavljena v strokovni terminologiji in se uporablja vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli sistematični opisi slovenskih gora in pogorij.

Naključne besede

tóčkasta napóka, plástično varoválo za vpónko, opréma za bivakíranje, razvál, himalaízem