gorník

gorník -a m: Oseba, ki se ukvarja z dejavnostmi v gorah, kot so hoja po označenih in neoznačenih poteh, plezanje po zavarovanih ali nezavarovanih smereh, premagovanje brezpotij ter smučanje v gorskem okolju. Beseda se uporablja za posameznike, ki se aktivno gibljejo v visokogorju, ne glede na stopnjo zahtevnosti ali tehnične opremljenosti. V pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi kot splošni izraz za ljubitelje gora, vendar primarni pomen ostaja povezan z aktivnim gorništvom.

Etimologija

Beseda gorník izhaja iz slovenske korenske besede "gora", ki označuje vzpetino ali visok teren, in pripone "-nik", ki nakazuje osebo, povezano z določeno dejavnostjo ali lastnostjo. Beseda je tako nastala v kontekstu poimenovanja oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v gorah. Prvi zapisi besede segajo v obdobje razvoja slovenskega jezika v 19. stoletju, ko se je začela oblikovati specifična terminologija za gorništvo, deloma pod vplivom nemškega in drugih sosednjih jezikov.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: alpinist, mountaineer
• Nemščina: Bergsteiger, Alpinist
• Italijanščina: alpinista
• Francoščina: alpiniste, montagnard
• Španščina: alpinista, montañero
• Hrvaščina: planinar, alpinist

Primeri uporabe v stavkih

• Gorník se je zgodaj zjutraj odpravil na zahtevno plezalno smer v Triglavski severni steni.
• Vsak gorník mora poznati osnovna pravila varnosti v gorah, da prepreči nesreče.
• Na planinski koči smo srečali izkušenega gorníka, ki nam je svetoval o poti na Jalovec.
• Gorník je s ponosom opisoval svoj vzpon na Mont Blanc, ki ga je opravil prejšnje poletje.
• Mladi gorník se je pridružil gorniški skupini, da bi se naučil osnov hoje po brezpotju.

Naključne besede

gôrska reševálna slúžba, têrmo spódnje perílo, membrána, iztíkanje, snéžni zamèt