fén

fén -a m: V planinski in meteorološki terminologiji označuje topel in suh veter, ki nastane, ko se zračne mase premikajo čez gorske pregrade. Ob tem se na privetrni strani zrak ohlaja in povzroča padavine (dež ali sneg), na odvetrni strani pa se ob spuščanju ogreva in suši. Ta pojav pogosto vodi do hitrega taljenja snega ter lahko negativno vpliva na počutje ljudi, saj povzroča glavobole in utrujenost. Specifični tipi vključujejo južni fén, karavanški fén, višinski fén in alpski fén.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro nas je presenetil močan fén, ki je v nekaj urah stopil ves sneg na pobočju.
• Južni fén je pogost pojav v Alpah, kjer pogosto povzroča neprijetne glavobole.
• Ko piha karavanški fén, se temperatura na odvetrni strani lahko močno dvigne.
• Planinci so opazili, da je alpski fén posušil zrak in otežil dihanje na višini.
• Višinski fén je vplival na hitro spreminjanje vremenskih razmer med našo odpravo.

Etimologija

Beseda fén izhaja iz nemške besede Föhn, ki se je razvila iz latinskega izraza favonius, kar pomeni blag zahodni veter. Izraz se je v slovenščino prenesel preko nemškega jezika zaradi zgodovinskega vpliva nemško govorečih območij v alpskem prostoru, kjer je ta meteorološki pojav pogost in dobro poznan.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: foehn
• Nemščina: Föhn, Fallwind, Jauk
• Italijanščina: föhn, favonio, vento di caduta
• Francoščina: foehn
• Španščina: föhn
• Hrvaščina: fen

Naključne besede

hólofíl 2, zahtévna nadélana planínska pót, improvizácija, planínska túra, slovénska planínska pót