dvójna obláčnost

dvójna obláčnost -e -i ž: Meteorološki pojav v gorniškem in planinskem okolju, ki opisuje prisotnost dveh ločenih plasti oblakov, kjer je med njima jasen prostor, običajno višji od 100 metrov, brez oblačnosti. Ta pojav je pogosto opažen v hribovitih in gorskih območjih, kjer se vremenske razmere hitro spreminjajo, in lahko nakazuje spremembe v vremenu, kot so približevanje fronte ali stabilizacija ozračja.

Prevodi

• Angleščina: Double cloud bank, Double cloud cover, Double cloud layer
• Nemščina: Doppelte Wolkenbank, Doppelte Wolkenschicht
• Italijanščina: Nube a doppio strato
• Francoščina: Couche doublée de nuages
• Španščina: Doble capa de nubes, Banco doble de nubes
• Hrvaščina: Dvostruka naoblaka, Dvostruki sloj oblaka

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo opazili dvojno oblačnost, ki je nakazovala možnost popoldanskega dežja.
• Dvojna oblačnost je pogost pojav nad Alpami, ko se srečajo različni zračni tokovi.
• Vodnik nas je opozoril, da dvojna oblačnost lahko pomeni hitro poslabšanje vremena v visokogorju.
• Fotografiranje gora je bilo težavno zaradi dvojne oblačnosti, ki je zakrivala vrhove.
• Na planinski poti smo opazovali dvojno oblačnost, kjer je bila spodnja plast oblakov veliko gostejša od zgornje.

Etimologija

Beseda "dvojna oblačnost" izhaja iz slovenskega jezika, kjer pridevnik "dvojna" pomeni nekaj, kar je podvojeno ali se pojavlja v dveh delih, in samostalnika "oblačnost", ki se nanaša na prisotnost oblakov v ozračju. Beseda "oblačnost" izhaja iz starejše slovanske osnove, povezane z "oblak", ki je že v praslovanščini pomenil meglo ali oblak (primerjaj s starocerkvenoslovanskim "oblakъ"). Pridevnik "dvojna" pa izhaja iz števnika "dva", ki označuje število ali količino. Skupaj beseda opisuje specifičen meteorološki pojav dveh ločenih plasti oblakov.

Naključne besede

ledeníški mlín, merílo, spálka, lavínska žôlna, narávna znamenítost