dŕsna plôskev

Dŕsna plôskev -e -kve ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje površino, bodisi snežno ali kopno, ki omogoča drsenje snežnega plazu. Gre za podlago, po kateri se plaz premika navzdol zaradi gravitacije in pomanjkanja trenja. Ta pojem se uporablja predvsem v kontekstu analize snežnih plazov in varnosti v gorah.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Bed surface
• Nemščina: Gleitfläche
• Italijanščina: Piano di scorrimento
• Francoščina: Surface de glissement
• Španščina: Superficie de deslizamiento
• Hrvaščina: Klizna površina

Primeri uporabe v stavkih

• Ob analizi snežnega plazu smo ugotovili, da je dŕsna plôskev sestavljena iz trde, zaledenele podlage.
• V strmem pobočju je dŕsna plôskev omogočila hiter premik snežne mase navzdol.
• Planinci morajo biti pozorni na območja, kjer je dŕsna plôskev lahko vzrok za nastanek plazu.
• Strokovnjaki so proučevali, kako naklon terena vpliva na dŕsno plôskvo v zimskih razmerah.
• Po obilnem sneženju je dŕsna plôskev postala še bolj nevarna za sprožitev plazu.

Etimologija

Beseda dŕsna plôskev izhaja iz slovenskega jezika, kjer pridevnik "dŕsen" izvira iz glagola "drseti", ki pomeni premikanje po površini z drsenjem. Beseda "plôskev" pa označuje ravno ali rahlo nagnjeno površino. Skupaj tvorita opisno zvezo, ki natančno opredeljuje površino, po kateri se nekaj (v tem primeru snežni plaz) premika z drsenjem. Izraz je specifičen za strokovno rabo v planinstvu in meteorologiji, povezani s snežnimi plazovi, in nima dokumentiranih zgodovinskih sprememb v pomenu v tem kontekstu.

Naključne besede

lokálna zmrzlína, búnda, fájtati se, pohódništvo, plazôvna žôlna