dólek

dólek (-lka, m) – plitva, nekaj metrov globoka naravna vdolbina ali suha dolina, ki se običajno nahaja na pobočju in poteka v smeri največjega naklona. Ta geomorfološka oblika je pogosta v planinskih in hribovitih območjih, kjer je nastala zaradi erozijskih procesov ali drugih naravnih dejavnikov. Beseda se uporablja predvsem v strokovni in planinski terminologiji, pogovorno ali žargonsko pa se redko pojavlja v drugih kontekstih.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: steep side valley, corrie
• Nemščina: Hangtal, Tälchen
• Italijanščina: valletta, circo, vasca
• Francoščina: combe, bassin, bassin versant
• Španščina: valle lateral empinado, circo
• Hrvaščina: strma bočna dolina, uvala

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali ozek dólek, ki je vodil proti glavnemu grebenu.
• V tem delu pobočja je jasno viden dólek, ki ga je oblikovala erozija skozi stoletja.
• Planinska pot se vije ob robu dóleka, kar omogoča lep razgled na spodnjo dolino.
• V dóleku se pogosto nabira sneg, kar lahko povzroči plazove v zimskem času.
• Geologi so proučevali dólek, da bi razumeli nastanek teh specifičnih oblik v kraškem svetu.

Etimologija besede dólek

Beseda dólek izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "dol", ki označuje dolino ali vdolbino. V slovenščini je beseda ohranila prvotni pomen, povezan z nižjim ali poglobljenim zemljiščem. Sorodne oblike najdemo v drugih slovanskih jezikih, kjer se podobni izrazi uporabljajo za označevanje dolin ali manjših vdolbin v pokrajini.

Naključne besede

odpŕta ledeníška razpóka, močvírje, kvédrovec, stolpìč, improvizírano iskánje