dobráva

dobráva -e ž: Terasast ali rahlo valovit teren v nižinskem ali gričevnatem območju, pogosto porasel z gozdom, predvsem z listavci, kot so hrasti. Beseda se uporablja predvsem v starejši ali knjižni slovenščini in označuje naravno pokrajino, ki je lahko del planinskega ali predplaninskega sveta.

Etimologija

Beseda dobráva izhaja iz staroslovanskega jezika, kjer je dobrъ pomenil "dober" ali "lep", pogosto v povezavi z rodovitno zemljo ali ugodnimi naravnimi pogoji. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, na primer v hrvaščini (dubrava) in srbohrvaščini, kjer prav tako označuje gozdnato območje, pogosto s hrasti.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: woodland, terrace-shaped wooded terrain, grove
• Nemščina: Waldung, Hain, terrassenförmiges Waldgelände
• Italijanščina: boschetto, superficie terrazzata boschiva, querceto
• Francoščina: bois, bocage, chênaie
• Španščina: bosque, terreno boscoso en terrazas, arboleda
• Hrvaščina: dubrava, šumovito terasasto područje

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na hrib smo prečkali obsežno dobrávo, polno starih hrastov.
• V dolini se razprostira dobráva, ki je idealna za sprehode in opazovanje narave.
• Planinska pot vodi skozi starodavno dobrávo, kjer se lahko skrijemo pred soncem.
• Včasih so se pastirji z živino zadrževali v dobrávah ob vznožju gora.
• Ob robu vasi se nahaja majhna dobráva, ki jo domačini pogosto obiskujejo.

Naključne besede

zavórni válj, spodmòl, T-sídro, dólge hláče, vétrni srén