dihálnik

dihálnik -a m: manjša odprtina ali vhod v jamo, skozi katero pozimi pogosto izhaja toplejši zrak iz notranjosti jame, kar je posledica temperaturnih razlik med jamskim okoljem in zunanjim zrakom. Beseda se uporablja v planinski in speleološki terminologiji za opis specifične naravne pojavnosti v kraških območjih.

Primeri uporabe v stavkih

• Med raziskovanjem kraške pokrajine smo opazili dihálnik, iz katerega je curljal topel zrak.
• Vodnik nam je pokazal dihálnik, ki je bil skrit med skalami ob poti.
• Pozimi je dihálnik jasno viden zaradi pare, ki se dviga iz odprtine.
• Speleologi so proučevali dihálnik, da bi ugotovili povezavo z večjim jamskim sistemom.
• Ob dihálniku smo se ustavili, saj je bil zanimiv pokazatelj podzemnih zračnih tokov.

Etimologija

Beseda dihálnik izhaja iz slovenske besede "dihati", ki pomeni dihanje oziroma pretok zraka. Končnica "-nik" nakazuje na nekaj, kar je povezano z določenim delovanjem ali funkcijo, v tem primeru z izmenjavo zraka. Beseda je torej opisna in se nanaša na naravni pojav, kjer zrak "diha" iz jame. V slovenskem jeziku se pojavlja predvsem v strokovni literaturi s področja speleologije in planinstva, natančen zgodovinski razvoj besede pa ni podrobno dokumentiran.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: blowing well, blowing cave
• Nemščina: Windloch
• Italijanščina: bocca soffiante
• Francoščina: trou soufflant
• Španščina: pozo soplante
• Hrvaščina: puhalnik, dihalnik

Naključne besede

tunélasti šôtor, prašíčji rêpek, plézanje na frêj, snéžna dèska, zahtévno ledeníško brezpótje