čúkla

čúkla -e ž: v planinskem in gorniškem kontekstu označuje večjo, ostro in navpično skalo ali skalni vrh, ki izstopa iz okoliške podlage ali grebena. Pogosto je povezana z zahtevnimi plezalnimi vzponi in je značilna za alpske terene. Beseda se lahko včasih uporablja tudi v širšem, pogovornem smislu za opis zelo izrazitega in osamljenega skalnega vrha, vendar je njen primarni pomen vezan na gorniško terminologijo.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: pinnacle, rock-tower
• Nemščina: Felsturm
• Italijanščina: formazione rocciosa articolata, guglia
• Francoščina: aiguille, clocheton
• Španščina: pináculo, torre de roca
• Hrvaščina: stjenoviti vrh, šiljasta stijena

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo občudovali mogočno čúklo, ki se je dvigala nad nami.
• Plezalci so se pripravljali na osvojitev znamenite čúkle v Julijskih Alpah.
• V daljavi se je videla osamljena čúkla, ki je bila cilj naše odprave.
• Čúkla na grebenu je bila zaradi svoje oblike priljubljena med fotografi.
• Za vzpon na to čúklo potrebuješ izkušnje in ustrezno opremo, saj je teren zelo zahteven.

Etimologija besede čúkla

Beseda čúkla izhaja iz slovanskih korenin in je sorodna besedam, ki označujejo nekaj ostrega ali špičastega. V slovenskem jeziku se je uveljavila predvsem v gorniškem in planinskem kontekstu, kjer opisuje specifično obliko skalnega vrha. Natančen izvor in razvoj besede nista povsem dokumentirana, vendar je povezana z opisnimi izrazi za naravne oblike v pokrajini, ki so značilni za alpske regije. V starejših zapisih in narečjih se pojavlja v podobnih oblikah, pogosto z naglasom na prvem zlogu.

Naključne besede

aluminizírana šotórska stréha, pêrlonska vŕv, narávni prehòd, pelerína, prigórje