dédec

dédec (-dca, m) – v planinski in gorniški terminologiji označuje izrazito pokončno, osamljeno skalo, goro ali njen del, ki zaradi svoje oblike in lege izstopa v okolici. Pogosto se izraz uporablja v lastnih imenih za poimenovanje specifičnih vrhov ali skalnih formacij. Beseda nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v kontekstu gorništva.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: conspicuous solitary rock, upright summit
• Nemščina: auffälliger vereinzelter Felsen, auffälliger Gipfel
• Italijanščina: cospicua solitaria roccia, appariscente roccia solitaria
• Francoščina: roche solitaire remarquable
• Španščina: roca solitaria destacada, cumbre prominente
• Hrvaščina: istaknuta osamljena stijena, istaknuti vrh

Primeri uporabe v stavkih

• V daljavi se je dvigal mogočni dédec, ki je bil cilj našega vzpona.
• Planinska pot vodi mimo znamenitega dédca, ki ga domačini imenujejo "Stražar doline".
• Med plezanjem smo občudovali dédec, ki se je kot osamljen steber dvigal nad planoto.
• Legenda pravi, da je dédec v teh gorah nekoč varoval starodavno vas pred sovražniki.
• Fotografi so se zbrali ob vznožju dédca, da bi ujeli njegovo mogočno silhueto ob sončnem zahodu.

Etimologija besede dédec

Beseda dédec izhaja iz starejše slovanske osnove, ki je povezana z idejo nečesa starega, spoštovanega ali mogočnega, kar se odraža tudi v sorodnih izrazih, kot je "ded" (starec, prednik). V kontekstu gorništva se je pomen zožil na označevanje osamljenih, pokončnih skal ali vrhov, ki simbolično spominjajo na nekaj starodavnega ali nespremenljivega. Natančen razvoj besede v slovenskem jeziku je povezan z regionalnimi poimenovanji naravnih znamenitosti, zlasti v alpskem prostoru.

Naključne besede

zeló zahtévno brezpótje, zadŕga, varováti z vpónko, Popústi!, ledéna jáma