brezpótnik

brezpótnik -a m: Oseba, ki se giblje po območjih brez urejenih poti, pogosto v planinskem ali gorniškem okolju, kjer ni označenih ali uhojenih stez. Beseda se uporablja za posameznika, ki raziskuje divjino ali neznana območja, pri čemer se zanaša na lastno orientacijo in izkušnje. V pogovornem jeziku lahko včasih označuje tudi nekoga, ki se loteva stvari na nekonvencionalen način, vendar je v planinskem kontekstu pomen omejen na gibanje po brezpotju.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: pathless ground explorer
• Nemščina: Weglos-Wanderer
• Italijanščina: esploratore di terreni senza sentiero
• Francoščina: explorateur de terrains sans chemin
• Španščina: explorador de terrenos sin camino
• Hrvaščina: istraživač bez staze

Primeri uporabe v stavkih

• Brezpótnik se je podal v neznane predele gora, kjer ni bilo niti sledi človeške prisotnosti.
• Kot izkušen brezpótnik je znal brati zemljevid in se orientirati tudi brez označenih poti.
• Planinska skupina je sledila brezpótniku, ki jih je vodil skozi gosto gozdnato območje.
• Biti brezpótnik zahteva veliko znanja o preživetju v naravi in dobrih orientacijskih sposobnosti.
• Med odpravo se je izkazal za pravega brezpótnika, saj je našel pot tam, kjer je ni bilo.

Etimologija

Beseda brezpótnik izhaja iz slovenske besede brezpotje, ki pomeni območje brez poti, in pripone -nik, ki označuje osebo, povezano z določeno dejavnostjo ali lastnostjo. Beseda brezpotje je sestavljena iz predpone brez-, ki izraža odsotnost, in besede pot, ki pomeni stezo ali smer. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli pogosteje zapisovati opisi planinskih in popotniških dejavnosti.

Naključne besede

gorníške krátke spódnje hláče, rogátka, vôdovpójni materiál, alpinétum, solárni sistém