dívja živál, rastlína

dívja živál, rastlína -e -i, -e ž: Žival ali rastlina, ki naravno uspeva oziroma prebiva v divjini, brez človeškega posega ali gojenja. Gre za organizme, ki so del naravnega ekosistema in niso udomačeni ali kultivirani. Beseda se uporablja predvsem v kontekstu naravoslovja in planinske terminologije za opis flore in favne v gorskih ali odročnih območjih.

Prevodi

• Angleščina: wild animal, wild plant
• Nemščina: wildes Tier, wilde Pflanze
• Italijanščina: animale selvaggio, pianta selvaggia
• Francoščina: animal sauvage, plante sauvage
• Španščina: animal salvaje, planta salvaje
• Hrvaščina: divlja životinja, divlja biljka

Primeri uporabe v stavku

• V planinah lahko opazujemo številne dívje živali, kot so kozorogi in svizci.
• Med vzponom na goro smo naleteli na redko dívjo rastlíno, ki cveti le na visokih nadmorskih višinah.
• Dívje živali v narodnem parku so zaščitene pred lovom in motenjem.
• Planinski vodnik nam je pokazal, kako prepoznati užitne dívje rastlíne v naravi.
• Ob poti smo videli sledi, ki jih je pustila neka dívja živál, verjetno volk.

Etimologija

Beseda dívji izhaja iz praslovanskega korena *divъ, ki pomeni divji, neukročen ali naraven. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. hrvaško divlji ali rusko дикий (dikij). V slovenščini se pridevnik dívji uporablja za opis nečesa, kar je povezano z naravo in divjino, brez človeškega vpliva. Kombinacija z besedama živál in rastlína izhaja iz starejših oblik slovenščine, kjer sta obe besedi označevali žive organizme v naravnem okolju.

Naključne besede

poskús, písker, visokogôrska zaščítna očála, ánticiklón, flash