alpínski pás

Definicija: Alpínski pás (m. sp., -ega pasú) je višinski pas v gorah, ki se navadno nahaja med 2000 in 2400 metri nadmorske višine. Zanj je značilna prisotnost travnatih površin in nizkih grmičevij, kjer uspevajo značilne alpske rastline, kot so planika, avrikelj, clusijev svišč in zoisova zvončica. Ta pas predstavlja prehod med gozdno mejo in višjimi, bolj kamnitimi območji, kjer rastlinstvo postopoma izginja. V nekaterih kontekstih se izraz pogovorno uporablja tudi za opis območij z izrazito alpsko pokrajino, vendar je primarni pomen vezan na višinski pas rastja.

Prevodi

• Angleščina: Alpine zone
• Nemščina: Bergzone
• Italijanščina: Piano culminale / Orizzonte alpino
• Francoščina: Zone alpine
• Španščina: Zona alpina
• Hrvaščina: Alpski pojas

Primeri uporabe v stavkih

• V alpínskem pásu Julijskih Alp lahko opazujemo raznoliko floro, ki je prilagojena na ostre podnebne razmere.
• Planinci so se ustavili v alpínskem pásu, kjer so občudovali cvetoče planike ob poti.
• Alpínski pás je pomemben habitat za številne endemične rastlinske vrste, kot je zoisova zvončica.
• Med vzponom na Triglav smo prečkali alpínski pás, kjer se gozdna meja konča in začnejo travnate planjave.
• V alpínskem pásu je poletje kratko, a kljub temu privlačno za pohodnike zaradi čudovitega razgleda.

Etimologija

Beseda "alpínski" izhaja iz latinskega izraza Alpinus, ki se nanaša na Alpe, gorsko verigo v Evropi. Dodatek "pás" izhaja iz staroslovanskega izraza pǫsъ, ki pomeni pas ali območje, in se v slovenščini pogosto uporablja za označevanje določenih geografskih ali višinskih območij. Kombinacija "alpínski pás" tako dobesedno pomeni "območje, značilno za Alpe", kar se nanaša na specifično višinsko cono v gorskih regijah.

Naključne besede

odpŕta ledeníška razpóka, močvírje, kvédrovec, stolpìč, improvizírano iskánje